Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

RESNIČNO ŽIVLJENJE V BOGU
je klic Presvete Trojice vsem ljudem. Bog prosi za več kesanja, spravo, mir, ljubezen in predvsem edinost Cerkva: Pravoslavni! katoliki! protestanti! Vsi vi pripadate meni! V Mojih očeh ste vsi. (27. oktober 1987)
To delo je bilo prevedeno v številne jezike in je vzbudilo široko razširjeno bralstvo. Vassula vrši svoje poslanstvo z udeležbo na konferencah in prirejanjem srečanj po vsem svetu ter s srečanji s cerkvenimi voditelji.

Kaj pomeni ‘trinitarična duhovnost’ v Resničnem življenju v Bogu?
 Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim. Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč, nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.
Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo neprestano moliti. Moliti neprestano pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. To je prva zapoved, da nenehno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih. S tem jim pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo drugo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce. Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem zakoreninjeni vanj. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo ukoreninjeni v Bogu. Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical: »Abba! Oče!«                   
 Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu
všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.« Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi, čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi postali najslabši ljudje na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca. Naš nebeški Oče je rekel: »Otrok moj, ti nisi brez očeta. Jaz, ki sem JAZ SEM, sem tvoj Oče! Ti nisi brez doma! Moje kraljestvo, moj sijaj in resnica so tvoj dom. Tebi ne primanjkuje hrane, zakaj jaz s svojo roko nasičujem tvoja usta s svojo Besedo iz svojih ust.  Moje veselje počiva nad teboj. Vse, kar v teh dneh delam, služi rešitvi tvoje generacije.« (26. februarja 1995)
  Resnično življenje v Bogu pomeni, da Sveti Duh z našo privolitvijo našo dušo preoblikuje v raj. Tako bi naj on postal luč našim očem, navdih našemu bitju, naše veselje, naš smeh, kraljevski okras naše duše. Naša hvalnica naj bo pridružena njegovi Hvalnici, naš amen njegovemu Amen. Umreti moramo samim sebi in svojim strastem, ki ga ovirajo, da bi našo dušo naredil za neminljivo, polno milosti, za nekakšna nebesa, ki poveličujejo Boga.
  Resnično življenje v Bogu pomeni, da ostajamo zvesti materi Cerkvi in njenim izročilom. To pomeni, da bomo Boga ljubili iz vsega srca in mu darovali post, molitev iz srca in pokoro. Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo otroci Božje Matere, saj njeno Brezmadežno Srce nikoli ni ločeno od najsvetejšega Jezusovega Srca, temveč je z njim popolnoma združeno. Resnično življenje v Bogu pomeni, da obiskujemo Najsvetejši Oltarni Zakrament in smo pri Jezusu. Prosili naj bi Svetega Duha, da nam podari duha pobožnosti, da se naučimo, kako častiti Božji Zakrament, in spoštljivo premišljujemo, kaj je pravo meso in prava jed, kaj prava kri in prava pijača. Jezus je rekel: » … Pridite k meni in jaz vas bom vodil k svojemu tabernaklju, kjer dan in noč čakam na vas. Vsak dan se vam dajem Vse, kar potrebujem, je ljubezen. Ljubezen in čaščenje.« (1. junija 1989)
  Resnično življenje v Bogu pomeni, da molimo za edinost kristjanov in za skupni datum praznovanja Velike noči, ker je to velika želja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Mi smo lahko prvi sad edinosti, ko se skupaj zbiramo ter z enim srcem in enim glasom molimo. Jezus je rekel: »Za temelj vaše edinosti potrebujem ponižnost, ljubezen in spreobrnjenje vaših src.«

Moto Resničnega življenja v Bogu naj bo: Zlo vračaj z ljubeznijo!
  Kajti Jezus pravi, da je ljubezen korenina drevesa kreposti. Brez te korenine nima drevo nobene kreposti, ne prinaša nobenega sadu. »Gospodovo srce je ljubezen, srce Postave pa temelji na ljubezni.«Pisano je: »Ne sodite!« Jezik je največje zlo. Jezik, ki prejema sveto hostijo, je isti, ki obsoja, kritizira in žali Boga. Zato Jezus pravi: »Želim, da se postite, toda tudi s svojimi usti!« Jezus razlaga, kakšne molitve si želi Jezus je rekel: »Vse vas prosim, da se naučite pravilno moliti. Kadar molite, molite s srcem. Potrebujem molitve, ki prihajajo iz vaših src, ne pa z vaših ustnic. Ne molite hitro, zberite se, molite počasi in zrite vame. Jaz sem prisoten. Dovolite, da me vaše molitve dosežejo. Naučite se nenehno moliti. S tem ne mislim, da bi morali dolge ure klečati na kolenih. Ne, ampak če se zavedate moje navzočnosti, boste v stanju nenehne molitve. Vaše misli se bodo dvigale k meni. Vse, kar potem rečete, naredite, mislite, je namenjeno meni. Potrebujem vdanost in zvestobo. Ljubite me brezmejno in hrepenite po meni. Jaz sem vaš Rešitelj in Tolažnik, pridite k meni brez oklevanja. Potolažil vas bom vse in vam dal upanje. Zato ne krajšajte svojih molitev in žrtev, temveč jih vztrajno
pomnožujte.« (16. decembra 1988)
  O polaganju rok Papež Janez Pavel II. piše v svoji knjigi Dar in skrivnost,1 da je »polaganje rok«, kakor so ga prakticirali že v prvi Cerkvi, še naprej pristno znamenje apostolskega poslanstva Cerkve. Polaganje rok, kakor beremo o Timoteju, Pavlovem učencu, je bilo znamenje, da je prejel Svetega Duha. Sv. oče razlaga, da se je obred polaganja rok opravil med molitvijo, meditacijo in gorečo prošnjo k Bogu za darove Svetega Duha. S tem se je potrdila njegova pristnost. Ti darovi so: dar modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu božjega. Navaja sv. Tomaža Akvinskega, ki je pisal, da postane človeški duh po darovih Svetega Duha sprejemljiv za Božjo Luč, za svetlobo pravega spoznanja in za spodbude ljubezni. V Apostolskih delih (8,14-17) se srečamo s tem dogodkom: »Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo, so poslali k njim Petra in Janeza. Ta dva sta šla in zanje molila, da bi prejeli Svetega Duha; zakaj na nobenega izmed njih ni bil še prišel, le krščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Tedaj sta nanje polagala roke in prejeli so Svetega Duha.«
  V tej knjigi ob 50. letnici svojega duhovništva namreč opisuje svojo poklicanost. (op. prof. dr. A. Š trukelj)

Povabilo Boga Očeta
Jaz sem Bog, poln sočutja, in moje srce se lahko gane.
Pridite in se naučite: zjutraj sej svoja semena ljubezni, opoldne sej svoja semena miru, zvečer sej svoja semena sprave.
Potem pojdi in zberi svoj pridelek in ga ponudi meni, svojemu nebeškemu Očetu. In jaz vam bom rekel: »V svoji velikodušnosti, otrok moj, si zaslužil svojo nagrado v
nebesih.«
Od zgoraj vas vse pozivam: »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.«
(18. junija 1994)